Nika.

Povej.

Zakaj si zamolčala, da imaš fobijo pred tobogani?

Hahaha. Ker drugače me ne bi povabil v toplice!

Ampak ... To je bil ključni del, na tem sem nekako baziral celotno epizodo!

No, okej.

Prvo pravilo potapljanja je: nikoli se ne potapljaj sam, zato sem izjemno

vesel, da je danes z mano Na tekočem Nika Rozman!

Saj ne bom umrla, ne?

Ne!

Dobro jutro, Nika!

Dobro jutro.

Koliko je šest krat sedem?

Dvainštirideset.

Osem krat šest?

Štiriinpetdeset.

Samo hotel sem preveriti tvojo prisebnost, ker ljudje ne vedo,

ampak gotovo slutijo, ura je pol šestih zjutraj.

To pomeni, da se zbudiš že štiri in nekaj, ne.

Mislim, da je dobro, da sva se dobila zjutraj, zato ker zadnje čase

si bila veliko v medijih in velikokrat si govorila o tem, da pač rada

vstajaš, ampak noben intervju te pa ni dobil prav ob tej uri zjutraj.

S poštevanko, hvala!

Ja! Kaj je najbolj bedna stvar, ki te jo v medijih ljudje vedno sprašujejo?

Zakaj sem bila na jezeru tako resna.

Okej, okej. Kaj je pa stvar, ki si želiš, da bi te jo vprašali?

U, to je pa težko vprašanje. Lahko ti povem, česa sem najbolj vesela.

Samo ne medijev. Jaz sem vesela teh otrok, ki pridejo do mene

pa me pozdravijo.

Okej.

Kaj si želim, da bi me vprašali ...

Pretežko vprašanje, Nik, za zjutraj, ne vem. Mogoče ti bom kasneje povedala.

Dobro, dobro. Tako reciva, glej, tamle ob strani imaš en gumb, ga vidiš ...

Ja.

Okej, kadarkoli bom med najinim pogovorom vprašal nekaj, kar so te

zdaj že vprašali v dvestotih intervjujih pred tem, pritisneš ta gumb, v redu?

Okej.

Poskusi. Aha, okej. Pa še tako naredi:

(Nik oponaša zvok gumba)